Moja zgodba

VEČ ...|6. 8. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Valentin Oblak (Janez Juhant)

Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.

Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Valentin Oblak (Janez Juhant)

Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.

spominpolitikaJanez JuhantMučenci XX stoletjaValentin Oblak

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Valentin Oblak (Janez Juhant)

Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.

VEČ ...|6. 8. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Valentin Oblak (Janez Juhant)

Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez JuhantMučenci XX stoletjaValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|10. 10. 2025
Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|8. 10. 2025
Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Dr. Ferfila in dr. Cerar o mednarodni politiki

V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.

Andrej Šinko

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|7. 10. 2025
Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Trije prispevki z Aleteie.si ob prazniku Rožnovenske Matere Božje.

Psihologinja, ki je v rožnem vencu našla način, kako se soočiti s tesnobo, raziskava, ki potrjuje, da je Rožni venec lahko tudi oblika terapije in Kanadčana, ki sta prodala uspešno podjetje in luksuz zamenjala za Medžugorje! 
Tokrat smo prebrali tri prispevke s spletne strani Aleteia.si, ki govorijo o moči te preproste molitve.

Tadej Sadar

Moja zgodba

VEČ ...|5. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -4

V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTamara Griesser PečarSimon MalvenmallLambert EhrlichFranc Grivec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spominjamo se

VEČ ...|10. 10. 2025
Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|10. 10. 2025
Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Kremna špinača ali blitva

Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|10. 10. 2025
Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev družine

Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|10. 10. 2025
Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 10. 10.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče